Oleksiy je bil mehanik koles, rad potuje, njegova načrta pa sta bila nakup novega avtomobila in preureditev stanovanja. V njegovem mestu so ljudje radi preživljali čas v nakupovalnih središčih in se sprehajali v parkih.
»Med dostavo spoznaš ljudi vseh družbenih slojev, vendar je včasih težko videti ženske, ki so ostale popolnoma same. Ko Jim pomagamo z dostavo, so zelo vesele in hvaležne.«
Ko z njim spregovorimo o vojni, nam prizna, da je bila njegova naloga od samega začetka ohranjati miri in spokojnost v družini ter se pripraviti na vsak možen scenarij. Z družino so se odločili, da ostanejo v mestu. Vsi živijo v istem stanovanju, v katerem so živeli prej. Ob alarmu za zračni napad se odpravijo v bombno zavetišče v bližini svojega doma. »Zagotovo me skrbi, vendar bom še naprej ostal močen za svojo družino.«
Zanj biti dostavljavec pomeni pomagati svojim someščanom. Prav tako se počuti kor prenašalec novic, čeprav priznava, da raje deli dobre novice, da ne bi še bolj žalostil ljudi.
»Med dostavo spoznaš ljudi vseh družbenih slojev, vendar je včasih težko videti ženske, ki so ostale popolnoma same. Ko Jim pomagamo z dostavo, so zelo vesele in hvaležne.«
Oleksiy nam zaupa posebno zgodbo o enem od partnerjev, s katerim sodeluje: »V enem od poslovnih prostorov so ustanovili prostovoljno postajo, ki pomaga beguncem iz vse države. Ko ljudje želijo pomagati z darovanjem oblačil, vendar nimajo sredstev, da bi jih prinesli na postajo, jih dostavim jaz.« Oleksiy tudi prizna, da pomaga zbirati sredstva z uporabo družbenih omrežij ter da aktivno pomaga ukrajinski vojski in teritorialni obrambi.
Yurii, Sergey, Serhij, Bogdan in Oleksiy so le pet od številnih dostavljavcev v Ukrajini, ki vsakodnevno prinašajo upanje tistim, ki Jim odprejo vrata svojih domov, Ali pa jih čakajo na postajah podzemne železnice na prevzem medicinskih potrebščin Ali zdravil. Danes njihove najbolj osebne plati spoznamo še nekoliko bolje – to so zgodbe ljudi skozi oči, ki so uprete v mesto in vedno na preži.
Glovo zgodbe